Testiranje kapacitete akumulatorjev
Kapaciteta akumulatorja je eden najpomembnejših podatkov, saj pove, koliko električnega naboja lahko akumulator shrani in odda pri določenih pogojih praznjenja. Izražena je v amperurah (Ah), dejanska razpoložljiva energija pa tudi v vatnih urah (Wh).
Z uporabo in staranjem se kapaciteta akumulatorja postopoma zmanjšuje. Zato je za ugotavljanje njegove dejanske zmogljivosti potreben ustrezen test.
Kako poteka testiranje kapacitete?
Ena najzanesljivejših metod je kontroliran praznilni test, pri katerem merimo, koliko električnega naboja lahko akumulator odda do predpisane končne napetosti.
Postopek testiranja običajno vključuje:
-
Polnjenje akumulatorja: Akumulator najprej popolnoma napolnimo po navodilih proizvajalca.
-
Mirovanje: Po polnjenju ga pustimo nekaj časa mirovati, da se električne in temperaturne razmere stabilizirajo.
-
Kontrolirano praznjenje: Akumulator priključimo na tester, ki ga prazni z določenim konstantnim tokom.
-
Merjenje rezultata: Tester spremlja čas praznjenja in napetost ter izračuna oddano kapaciteto v Ah.
Pri naših meritvah lahko uporabljamo praznilni tok 25 A, pri čemer je treba upoštevati, da takšen test ni neposredno primerljiv z nazivno kapaciteto C20, ki je običajno določena pri bistveno nižjem toku.
Tudi končna napetost praznjenja mora biti prilagojena vrsti akumulatorja in predpisanemu testnemu postopku. Za številne 12 V svinčeno-kislinske akumulatorje se pri standardnih meritvah uporablja meja 10,5 V, pri nekaterih drugih preizkusih pa so predpisane drugačne vrednosti.
Kaj vpliva na rezultat meritve?
Na izmerjeno kapaciteto vplivajo predvsem:
-
Praznilni tok: Pri svinčeno-kislinskih akumulatorjih višji tok praviloma pomeni manjšo izmerjeno kapaciteto.
-
Temperatura: Pri nižjih temperaturah je razpoložljiva kapaciteta običajno manjša.
-
Stanje in starost akumulatorja: Obraba, sulfatizacija in druge poškodbe zmanjšujejo zmogljivost.
-
Končna napetost praznjenja: Različne mejne napetosti lahko povzročijo različne rezultate.
Zato moramo meritve izvajati pod primerljivimi pogoji. Manjša odstopanja med zaporednimi testi so običajna.
Ali nov akumulator takoj doseže nazivno kapaciteto?
Nekateri svinčeno-kislinski akumulatorji, zlasti določene ciklične izvedbe, lahko svojo največjo razpoložljivo kapaciteto dosežejo šele po nekaj začetnih ciklih uporabe.
Vendar ne velja splošno pravilo, da vsak svinčeni akumulator potrebuje 50–100 ciklov, da doseže polno kapaciteto. To je odvisno od konstrukcije in tehnologije akumulatorja.
Kdaj je akumulator primeren za zamenjavo?
Pri ocenjevanju uporabnosti primerjamo izmerjeno kapaciteto z nazivno kapaciteto in zahtevami naprave.
Pri nekaterih cikličnih in stacionarnih sistemih se kot meja iztrošenosti uporablja približno 80 % prvotne kapacitete, vendar se merila razlikujejo glede na uporabo in proizvajalca.
Pri zagonskih akumulatorjih sama kapaciteta v Ah ni zadostno merilo, saj je pomembna predvsem sposobnost zagotavljanja visokega zagonskega toka (CCA).
Zato ni mogoče splošno trditi, da je vsak akumulator s 50 % ali 60 % prvotne kapacitete še primeren za normalno uporabo.
Ali pri testiranju dobimo izpis rezultatov?
Sodobni testerji lahko pripravijo izpis oziroma poročilo o meritvi, ki vsebuje podatke o testiranem akumulatorju, uporabljeni obremenitvi, času praznjenja in izmerjeni kapaciteti.
Takšen izpis omogoča pregled rezultatov in primerjavo z nazivnimi podatki akumulatorja.
Kontroliran praznilni test je zanesljiva metoda za ugotavljanje dejanske kapacitete akumulatorja, če je izveden po ustreznem postopku. Rezultate je treba vedno vrednotiti glede na tehnologijo akumulatorja, pogoje meritve in zahteve njegove uporabe.